Odpornost slovenskega gospodarstva na preizkušnji: kje smo močni in kje šibki

Gospodarska slika Slovenije je relativno solidna, tveganja pa večinoma izhajajo iz mednarodnega okolja, ugotavlja viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Ta je pred osmimi meseci, po koncu mandata guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta, začasno prevzel vodenje centralne banke. Osem mesecev kasneje se politika še ni zedinila glede imena novega kandidata, tako da Dolenc do nadaljnjega ostaja na položaju.

Za letos Banka Slovenije pričakuje 1,3-odstotno rast BDP. Gospodarska slika daje nekaj razlogov za optimizem.

Robusten trg dela, bančni sistem …

Trg dela ostaja robusten. Zaposlenost je visoka, registrirana brezposelnost se je avgusta na mesečni ravni sicer drugič zapored zvišala, a je nižja kot pred letom dni. Konec minulega meseca je bilo uradno brez dela 44.307 oseb. Tu je sicer treba poudariti, da se zaposlenost v zasebnem sektorju zmanjšuje že od začetka leta 2024, upad pa – podobno kot v Nemčiji – zakriva rast v javnem sektorju. Ugodna gibanja na trgu dela spodbujajo zasebno potrošnjo, ki je bila ključna za to, da se je po padcu v prvem četrtletju v drugem BDP ponovno zvišal.

Zadolženost slovenskih podjetij je vse od zadnje finančne krize, ki se je končala pred desetletjem, zelo nizka. To seveda velja v povprečju, nekatera podjetja imajo zaradi neugodnih gibanj danes težave. Med temi je na primer Slovenska industrija jekla (SIJ). V splošnem pa je stanje dobro, kar povečuje odpornost.

Lastniki bank so polovico dobičkov zadnjih dveh let pustili v sistemu, kar povečuje odpornost bank v primeru negativnih trendov.

Primož Dolenc, namestnik guvernerja Banke Slovenije

Kot pravi Dolenc, so slovenske banke dobro likvidne in imajo nizek delež slabih posojil (non-performing loans; NPL). Predvsem zaradi sprememb v denarni politiki Evropske centralne banke (ECB) so imele v zadnjih dveh letih tudi močne dobičke, tudi letos se obetajo lepi poslovni rezultati, kar je po mnenju Dolenca dobro.

“Lastniki so polovico dobičkov zadnjih dveh let pustili v sistemu, kar povečuje odpornost bank v primeru negativnih trendov, ki bi se odrazili v rasti obsega slabih posojil in podobno,” je viceguverner dejal v izjavi za javnost ob predstavitvi makroekonomskih gibanj.

Prihajajo pa tudi učinki dveh velikih naložb. Tako naj bi se po pričakovanjih vladnega Urada RS za makroekonomske analize (Umar) v prihodnjih dveh letih gospodarska aktivnost okrepila (na 2,4 odstotka v letu 2026 in 2,3 odstotka v letu 2027). Poleg postopnega okrevanja tujega povpraševanja bosta prihodnje leto na to predvidoma pozitivno vplivala tudi dokončanje investicije Sandoza v Lendavi in zagon proizvodnje novega modela avtomobila v novomeškem Revozu. Obe naložbi sta bili izdatno podprti tudi z državnim denarjem.

Pet tveganj

Napovedano rast pa lahko ogrozijo tveganja, ki večinoma izhajajo iz mednarodnega okolja.

1. Trumpove carine

“Dogajanje okoli carin vpliva tudi na našo gospodarsko sliko Slovenije,” je dejal Dolenc. “V začetnih mesecih predvsem zaradi povečane negotovosti, saj nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, po nedavno doseženem dogovoru med ZDA in EU pa vse bolj tudi zaradi dejanskih učinkov carin.”

Slovenija tu deli usodo evrskega območja. Neposredno je carine torej ne bodo posebej prizadele, jo bodo pa posredno – prek glavnih trgovinskih partneric.

Banka Slovenije je v junijskih simulacijah predvidela okoli 10-odstotno povprečno carinsko stopnjo, ki bi nam letos in v prihodnjih dveh letih skupno odnesla okoli 0,7 odstotne točke BDP. A realno gledano so zdaj carine med 12 in 16 odstotki, tako da bo učinek nekoliko večji, ocenjuje namestnik guvernerja Dolenc.

2. Padec izvoza v Nemčijo

Nemčiji, ki ostaja naša glavna trgovinska partnerica, smo v prvem četrtletju prodali nekaj več kot lani, v drugem pa podatki kažejo na 1,3-odstotni upad. Kot kaže, se k nam prelivajo učinki stagnacije nemškega gospodarstva. Poslovni model največjega evrskega gospodarstva je odvisen od izvoznih trgov, ki pa se zdaj obračajo drugam. Tako se je v prvem polletju zmanjšal nemški izvoz v ZDA in na Kitajsko. Na drugi strani se je povečal nemški izvoz v druge države EU.

Slovenska podjetja se sicer prilagajajo in iščejo nove trge, tako da se spreminja struktura izvoza. “Delež izvoza blaga v Nemčijo se je začel zmanjševati že leta 2021, ko je prvič upadel pod 20 odstotkov, do drugega četrtletja leta 2025 pa je upadel na 17 odstotkov,” je nedavno v kolumni za Delo navedel šef analitike GZS Bojan Ivanc.

3. Neugodna klima, ki odvrača od naložb

Podjetja so zaradi turbulenc v poslovnem okolju, tudi na račun dogajanja s carinami, zadržana pri odločanju za naložbe v stroje in opremo, v nove obrate.

Umar je v aprila objavljenem poročilu o razvoju ugotavljal, da so podjetja v Sloveniji pred letom 2008 investirala znatno več kot podjetja v EU, zadnjih deset let pa investirajo manj in tako pomembno prispevajo k počasnejši rasti oprijemljivega in neoprijemljivega kapitala v Sloveniji. Trenutna negotovost torej dodatno poslabšuje trend.

Po anketi Evropske investicijske banke (EIB) iz lanskega leta so podjetja v Sloveniji med glavnimi ovirami za investiranje najpogosteje omenjala razpoložljivost usposobljene delovne sile, negotovost glede prihodnosti in stroške energije. Podobno je tudi v drugih državah EU, ugotavlja Umar.

4. Inflacija se je odlepila od evrske

V zadnjih mesecih je znova prišlo do razhajanj med evrsko in slovensko inflacijo, ki je bila avgusta triodstotna. Banka Slovenije je za celotno letošnje leto napovedala 2,5-odstotno povprečno inflacijo.

Inflacija naj bi se postopno znižala, napoveduje Banka Slovenije in zagotavlja, da gre za prehoden pojav, ki bo izzvenel do konca leta 2027. Slovenija je imela julija eno najvišjih rasti cen hrane v evrskem območju. Kot smo pisali, je prišlo do občutne podražitve mesa, govedina in teletina sta dražji skoraj za četrtino. Poleg dviga cen hrane je na dvig stopnje rasti cen vplival tudi višji davek na dodano vrednost (DDV) na sladke pijače ter dvig trošarin.

Dolenc sicer ne pričakuje spremembe denarne politike. Meni, da trenutne ključne obrestne mere ne spodbujajo inflacije, prav tako ne vplivajo zaviralno na gospodarstvo.

5. Neuravnotežen proračun

V prvih osmih mesecih letos je državni proračun, brez interventnih ukrepov, imel približno milijardo evrov primanjkljaja. V istem obdobju lani je bil proračun skoraj uravnotežen, je včeraj sporočil Fiskalni svet. Povečanje primanjkljaja je bilo predvideno že v proračunu, po katerem naj bi letos dosegel okoli 1,85 milijarde evrov, medtem ko je lani znašal okoli 0,2 milijarde evrov.

“Glede na proračunske projekcije za celo leto dosedanja realizacija zaostaja tako pri prihodkih kot odhodkih. Prevladujoči razlog za to je na strani prihodkov poleg upočasnjene rasti gospodarske aktivnosti predvsem manjše črpanje evropskih sredstev od predvidenega, ki se na strani odhodkov odraža zlasti v občutnem zaostajanju investicijske porabe,” navaja Fiskalni svet.

K rasti so največ prispevali stroški dela, ki so bili medletno višji za desetino zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema v javnem sektorju. “Pričakujemo, da se bo njihova rast še dodatno okrepila zaradi naslednje uskladitve, predvidene v oktobru,” je sporočil Fiskalni svet.

Čeprav absoluten javni dolg raste, tako analitiki kot bonitetne agencije ugotavljajo, da ima Slovenija še vedno vzdržno raven zadolženosti. So se pa izdatki za obresti letos povečali za sto milijonov, na 673 milijonov evrov. Kot ugotavlja Fiskalni svet, povečanje plačil odraža zlasti razmeroma visoko izdajo obveznice v lanskem letu (skupaj 2,75 milijarde evrov), za katero je plačilo obresti prvič zapadlo letos.